
Novice Skupnosti s trajnostno rabo energije
Številka 1
Jesen 2010
Članki [1 SL]
Projekt petih novih skupnosti s trajnostno rabo energije v okviru IEE
Energija za župane se osredotoča na podporne strukture
ENESCOM - Energijska identiteta skupnosti
come2CoM - skupna raba urbanih trajnostnih energetskih strategij
Växjö - “Najbolj zeleno mesto” lahko doseže več!
City_SEC podpira občinske skupnosti za trajnostno energijo
ENNEREG "Regions 202020"
Utiranje poti za Evropo trajnostnih energij
Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije v Middelfartu na Danskem
“Najbolj zeleno mesto” lahko doseže več! Primer uspešnega akcijskega načrta za sonaravno energijo prihaja iz Švedske
Avtor: Katrin JULLIEN, come2CoM Project Coordinator (2010-11), Germany / Meike LÖHR, come2CoM Project Coordinator (2011-2012), Beratungs- und Service-Gesellschaft Umwelt mbH, Germany - Email
Prevajalec: Milan SVETEC, ENESCOM, Regionalna razvojna agencija Mura, Slovenia - Email / Boštjana ŽAJDELA, ENESCOM, RRA Mura, Slovenia - Email
Promocija konvencije županov, ki jim vsebina projekta nudi podporo pri razvoju trajnostnega energetskega akcijskega načrta, je jedro projekta come2CoM. V intervjuju s come2CoM, Henrik Johansson, okoljski kontrolor mesta Växjö na Švedskem, kaže na pomembnost energetskega akcijskega načrta za boj proti podnebnim spremembam.
Växjö “evropsko najbolj zeleno mesto”. Fotografija je uporabljena z dovoljenjem Henrika Josephsona, mesto Växjö
come2Com: veliko uspešnega dela za zmanjšanje emisij CO2 je že bilo opravljenega v Växjö. Zakaj se je "najbolj zeleno mesto v Evropi," prijavilo na CoM in vzpostavilo akcijski načrt za trajnostno energijo poleg drugih programov za varčevanje z energijo?
Henrik Johansson: Ideja CoM je, da lokalne oblasti pokažejo, da so pripravljene iti dlje od »podnebnega cilja« EU. In tudi če je Växjö to že storil, še vedno mislim, da je pomembno pokazati, da 20% zmanjšanje ni dovolj, in da je možno, da gre lahko veliko dlje na lokalni ravni. Glede SEAP smo mislili, da ne bi smeli ves čas izumljati novih stvari. V letu 2007 smo imenovali lokalno podnebno komisijo v Växjö, da bi ugotovili, kaj bi bilo treba narediti za doseganje lokalnih ciljev. Končno poročilo Evropske komisije je bilo uporabljeno kot naš SEAP. Naslednje leto bomo delali na novem energetskem načrtu za Växjö, ki lahko, ko bo pripravljen, nadomesti naš sedanji SEAP.
Växjö “evropsko najbolj zeleno mesto”. Fotografija je uporabljena z dovoljenjem Henrika Josephsona, mesto Växjöcome2Com: Sodelovanje zainteresiranih strani se šteje kot ključno pri izvajanju SEAP. Katere interesne skupine so bile vpletene v vašem SEAP in kako?
Henrik Johansson: Naš SEAP je bil razvit v daljšem časovnem obdobju in je del programa »fosilnih goriv prosti Växjö«. Ko je bil program uveden v 90. letih, ja bila udeležba politikov, podjetij, organov, nevladnih organizacij, Univerze in državljanov, ključnega pomena. To vključevanje različnih interesnih skupin je bilo doseženo s pomočjo seminarjev, okroglih miz itd. Lokalna podnebna komisija, sestavljena iz osebja iz občine in energetske družbe, agencije za energetiko jugovzhodne Švedske, Univerze in lokalnih podjetij. Veliko je bilo zasedanj, kjer so strokovnjaki podajali svoje znanje.
come2Com: Zdi se verjetno, da bo Växjö »fosilnih goriv prosto mesto« leta 2050. Težko je doseči znatno zmanjšanje CO2 v prometnem sektorju. Kateri ključni ukrepi so načrtovani v tem sektorju?
Henrik Johansson: Cilj za Växjö je zdaj postati »fosilnih goriv prosto mesto« leta 2030. To bo težko - 80% vseh emisij v Växjö prihaja iz prometa in mehanizacije, ostalo pa od energije. Ker energetski sektor temelji na lokalni ravni, je bilo lažje doseči dobre rezultate, vendar smo pri transportu odvisni v večji meri od globalnega razvoja. Občina ne more odločiti katero vrsto goriva vozila lahko uporabljajo. Vendar pa lahko na primer spodbudimo dobre prakse, da se bodo ljudje lažje odločali za potovanje s kolesom. Od leta 2012, bomo začeli zbirati biološke gospodinjske odpadke za uporabo v proizvodnji bioplina. Bioplin se nato uporablja v mestnih in zasebnih avtobusih. To pa bo povzročilo zmanjšanje emisij CO2 na prebivalca le za 1-2%. Torej, na lokalni ravni si moramo prizadevati za spreminjanje odnosa in vedenja, vendar smo potrebovali pomoč od vlade in EU za zakonodajo. To je ambiciozen cilj do leta 2030, vendar se stvari lahko dramatično spremenijo v nekaj letih.
CO2 emisije in ekonomska rast in Växjö





